Starši v vlogi pedagoga, motivatorja, učitelja? Kako se spopasti s tem izzivom?
Trenutna situacija je marsikaterega starša postavila pred svojevrstni izziv. Šolanje otrok doma. Otroci nižjih razredov niso še toliko samostojni, da bi lahko vse šolske in izvenšolske obveznosti opravljali sami.
V najini situaciji, ko sem jaz zaradi varstva otrok ostal doma, žena dela od doma, je breme šole v večjem delu na meni. Fanta dvojčka obiskujeta 1.razred, hčerka pa 2.razred.
Sprva, ko smo bili primorani v način učenja od doma, sem se najprej v sebi razburjal, zakaj moramo starši prevzeti vlogo učitelja, pedagoga poleg običajnih dolžnosti, ki jih je potrebno opravljati. V prvem in drugem razredu otroci potrebujejo zelo veliko pomoči in podpore. Po pogovoru z ženo sva sklenila, da nam v dani situaciji ne preostane drugega, kot da stopimo v vlogo tako učitelja kot vzgojitelja. Ostati moramo doma, da se zaščitimo pred okužbo in se maksimalno potruditi zdaj, da bodo otroci lahko uživali poletne počitnice.
V našem primeru je potreben z vsakim otrokom individualen pristop. Otroci še niso samostojni, potrebujejo veliko razlage, predvsem pa praktičnega razumevanja. Vsak dan je potrebno predelati ogromno količino snovi, kar je za neizkušenega pedagoga starša ogromen zalogaj, poleg kuhanja ter drugih dolžnosti, ki jih morava opraviti. Ko sem začel razmišljati kako podajati učno snov otrokom sem sklenil sledeče: Ne bom tečen starš, ki na otroke povzdiguje glas za vsako malenkost. Ne želim, da šola otrokom postane breme, želim da jim je učenje zabavno.
Za vse tri otroke, ki obiskujejo 1. in 2. razred, poskušam celotno učno materijo porazdeliti na čimbolj enostavne dele. Učenje na domu poteka v dopoldanskem času, ko so otroci spočiti. Ne začenjam z težjimi nalogami, ampak z lažjimi npr. ogled učnih videovsebin, branje zgodbic, risanje itd. Pri delu z otroci se poslužujem metode, pri kateri otrok po mojem navodilu poskuša čimbolj samostojno opravljati nalogo. V primeru nerazumevanja učne snovi mu razložim ter nalogo praktično ponazorim npr. pri matematiki seštevanje z lesenimi palčkami. Ko vidim, da so otroci utrujeni, si vzamemo 10 minut premora, da si oddahnejo in začnejo znova. Šolske obveznosti trajajo več ur, nekje do kosila, včasih tudi popoldne, če je snovi veliko. Pri vsem tem je bistveno, da si popoldne vzamemo čas za sprostitev. Na srečo imamo vrt, kjer se lahko igrajo.
Dobra motivacija je pomemben dejavnik, predvsem pa privzgojitev občutka pri otroku, da je vsaka napaka nova priložnost, iz katere se nekaj naučiš. To se mi zdi eden najpomembnejših vidikov pri učenju. Konec koncev otrok je na koncu zmagovalec, ko vidi da je sam prišel do željenega cilja, ter da se tega zaveda. Navsezadnje je to dobra popotnica skozi življenje, zakaj v življenju se zgodi mnogo nepredvidenih situacij, iz katerih se lahko mnogo naučiš.
Možnost interaktivnega učenja je zelo dobrodošla. Igra je v našem primeru postala dober način in pot do razvoja otrokove kreativnosti ter ozaveščanja predstave o številih. Naj omenim nekaj interaktivnih zabavnih vsebin kot so: interaktivne vaje za matematiko od 1.- 5.razreda, učenje pisanja velikih in malih pisanih črk in še bi lahko našteval. V tem učnem procesu otrok ne občuti nobene prisile, a vendarle se hitro pokažejo rezultati. Naj otroci ostanejo kreativni, predvsem pa veseli in sproščeni.
Izkušnja, ki jo živimo, je boljša kot smo si jo predstavljali. Učiti otroka, učiti se z otrokom, začutiti otroka, živeti z otrokom. To je nekaj, kar nam ta izkušnja daje. In je bogastvo tudi in predvsem za nas starše.
Avtor: Rok Lindič
