NATALINA spletna trgovina za male in velike

Pri zobarju je odprl usta in dobil igračo vredno 30 €!

 

Šokirana sem! Kakšno podkupovanje in to za obisk zobozdravniku, ki je nujno, obvezno življenjsko dejstvo, ki ni pogojeno z nagrado!

Prav ta dogodek pri zobozdravniku me je »razjezil«. Ali jaz dobim vsak dan nagrado, ker si umijem zobe? Ali me po zobozdravniku čaka velika čokolada ali celo prestižna večerja ali masaža celega telesa? NEEE...zobozdavnik je eden od mojih najbolj neprijetnih obiskov. Vedno grem na tisti stol polna strahu in nelagodja. Pa to ne pomeni, da ker mi ni všeč pa ne bom šla. Žal ne gre, še posebej če zob boli. Ne gre, moram, konec in pika. Prav tako, kot je meni in nam vsem jasno, (upam) da je za zobe potrebno skrbeti od prvega izaščenega zobka! Da je to stvar, ki jo mora otrok vzeti za samoumevno. Brez prepiranja in pregovarjanja.

Umivanja zob se otrok ne nauči sam! 

Nikakor ne k zobozdravniku prvič, ko boli zobek! Otroka peljite k izbranemu zobozdravniku vsaj dvakat ali trikrat, ko ga še nič ne boli. Doma preglejte vse  možne knjigice in pravljice. Igrajte se zobozdravnika, preglejte mu zobke, potrkajte mu po zobu in enako naj on naredi vam. Naj bo igra zobozdravnika zabavna, toliko, da bo torok z veseljem prvič obiskal zobozdravnika.

Moje tri punce so spoznale že najmanj štiri zobozdravnice (zaradi porodniških in podobno) Niti z eno nimamo slabih izkušenj. Preden smo prišle prvič sem se že dogovorila, da pridemo samo na obisk in da prosim, če se z njima pogovori, jima pokaže instrumente in podobno. Res je bil prvi obisk zabaven, še najbolj zobozdravniški stol na katerem sta se lako spuščali in dvigovali. Brez težav sta odprli usta in pokazali zobe. Tudi drugi obisk je bil prijeten. Zobozdravnica jima je zobke premazala in sčistila. Namen teh obiskov je bil predvsem ta, da sta videli, da zobozdravnica ni nikakršen zmaj in da bodo obiski normalen del življenja. Pa smo tudi prišli do prve plombice. Pa smo se mesece prej pogovajali o čebelici, ki bo brenčala, o vetru, ki bo pihal in o vodi, ki bo škropila. Uspešno smo spoznali tudi plombiranje, pa tudi že injekcijo proti bolečini, pa tudi že manjšo operacijo na zobu.

Priznam, da sem še kako ponosna na ta uspeh. Sama se »delam« zelo pogumno kadar kaj počnejo malima dvema po zobeh. V resnici pa me je strah, kot bi bila jaz na njunem mestu. A moj cilj je bil, da punce vedo, da je to ena izmed nujnih stvai v življenju, ki bo del njih dokler bodo imele zobe. Res je tudi, da sta, ko sta bili mlajši dobili ogromno pohvale od asistentke in zobozdavnice, nekajkat tudi majhno pozornost (žogico skokico) A nikoli nista za NAGRADO, ker sta odprli usta in pokazali zobe dobili IGRAČE ali še huje SLADKARIJE!

 Vzgoja s podkupovanjem

Žal preveč staršev vzgaja s podkupovanjem. Najpogosteje so to sladkarije, bonboni in podobno. Otrok se zelo hitro razvija in starši se veselimo njegovih  uspehov. Navdušeni smo nad prvim nasmehom, prvim zobkom in prvimi koraki. Sledi še mnogo trenutkov, ki jih ne pozabimo nikoli. Prvič na kolesu, prvič vožnja brez pomožnih koles, prvi samostojni spust po toboganu. Neverjetno koliko dgodkov se zgodi in koliko čustev je vpletenih.

So pa tudi stvari, ki so nujne, vsakdanje in preprosto življenjske. To da gre otrok k zdravniku, zobozdravniku, da se odvaja od plenic in samostojno uporablja stranišče......

 Če boš »lulal« v kahlico boš dobil bonbon, liziko, čokolado..Neverjetno za kakšno naravno dejstvo, da se polula in pokaka dobi nagrado. Seveda je prav, da smo ob uspehu, ko  otrok zadrži blato ali se polula v stranišče navdušeni, z njim slavimo, se veselimo, ga pohvalimo, mu povemo, da je zdaj pa res že velik fant ali velika deklica. Da pa bi ga zato, ker je opravil naravno potrebo nagrajujemo z vrečo sladkarij ali s čim drugim je popoln nesmisel.

Image

Obisk pediatra naj ne bo nočna mora!

Že zelo zgodaj se z otrokom lahko pogovarjamo o obisku pri zdravniku. Poiščimo primerno kjigico ali si sami izmislimo zgodbico. Igramo se zdravnika, pokažemu  mu kako ga bo zdravnik pregledal, da bo poslušal srčka, da bo pokukal v njegova usta, ušesa in podobno. Seveda nikakor ne moremo izpustiti odvzema krvi, ki je pri tako majhnih navadno še iz prstka. Prijazna igra, kako ga bodo »piknili« v prstek bo omilila strah in kričanje v laboratoriju. Z mojimi  puncami smo se vedno tako igrale in k zdravniku so odšle dobro pripravljene.

Zato pa imamo sistematske preglede, kamor hodi otrok preventivno in to je odlična priložnost, da pediatra spozna kot prijazno teto ali strica. V laboratoriju smo vedno končale brez joka in strahu.

Laži in grožnje!

Nikoli, ampak res nikoli ne lažite otroku. S tem boste zelo težko gradili zaupanje za vse življenje. Če vas vpraša ali odvzem krvi iz prstka boli? Ja, čisto malo boli, je neprijetno ampak traja nekaj sekund. Nikakor pa mu ne recite, da ne boli, da je kot bi ga pičil komar ( pik od komarja namreč sploh ne boli).

Ali pa je otrok bolan, pa predvidevate, da bo pediater naročil odvzem krvi, vi pa boste otroku vso pot zatrjevali, da ga bo samo pregledal, da ne bo nič hudga, da ga ne bodo pikali. Kako pa mislite se počuti otrok, ki vam je zaupal, ki verjame v besede svoje mamice ali očka potem pa ga vseeno pošljejo na odvzem krvi? Nikoli več vam  ne bo zaupal in verjel vašim besedam.

Če ne veste kako bo potekal zdravniški pregled, povejte resnico. Povejte mu, da ne veste kako se bo zdravnik odločil, če bo presodil, da je  bolan/a,  je možno, da bo pregledal tudi krvno sliko. Enostavno in brez laži!

Grožnje z zdravnikom! 

Najhujše kar lahko otroku naredite pa so grožnje z zdravnikom. Pa to slišim skoraj pri vsakem drugem staršu.

Če takoj ne nehaš greva k zdavniku po injekcijo, razbil si boš glavo in ti jo bodo morali zašiti z iglo in nitjo....

Si predstavljete otroka, ki skoraj nikoli ne obišče zdravnika. Pojma nima kaj se tam dogaja, videl ga je morda nekajkat v življenju na obveznih sistematikah. Neprestano pa posluša takšne grožnje. Potem pa ta otrok zboli ali se poškoduje. Kakšen strah in stisko mora doživljati, če si revež predstavlja, da je pri zdravniku ena sama groza, da ga bodo tam mučili in nenazadnje, da je zdravnik KAZEN!

Otrok se mora zavedati, da je zdravnik tam zato, da mu bo pomagal. Normalno pa je, da se vsi, tudi mi odrasli ne počutimo prijetno kadar ga obiščemo. NIKOLI pa otroku tega ne predstavljajte kot nekaj hudega ali še huje, da ga z njim strašite!

Avtor: Natalija Rus