Res me je razjezila vest o prometni nesreči v kateri je bil udeležen petletni otrok, ki je poletel skozi steklo avtomobila, ker ni bil pripet z varnostnim pasom.  Pihala sem od jeze, imela skoraj uro samogovora in izrekla, priznam kar nekaj grdih besed.

Ne razumem in pika! Res je 20-30 let nazaj smo se otroci vozili brez varnostnih pasov in brez otroških sedežev. Spomnim se, da sem se s straši peljala v Split na počitnice v modrem fičku. Vso dolgo pot sem spala na zadnjih sedežih, imela sem celo svoj vzglavnik in odejo. Kaj je varnostni pas sploh nismo vedeli. To, da smo sedeli na sredini in radovedno opazovali promet ni bilo nič posebnega. Tako je pač bilo. Ampak razlika med takrat in danes je ogromna! Prometa je bilo mnogo, mnogo manj. Takrat je bil avtomobil luksuz, ena hiša en avto. Morda so bili v naši vasi le trije avtomobili, danes bi me številka zagotovo presenetila, saj sta pri vsaki hiši vsaj dva ali celo trije! Avtomobili so bili veliko manj zmogljivi, si predstavljate s fičkom drveti po avtocesti 140 km/h? Ne, ker niti toliko ni »letel« Tudi takšne gneče in objestnih voznikov ni bilo na cestah. Danes je na cestah dobesedno katastrofa! Ljudje so brez vesti, brez osnovnih manir v prometu. Pa niso samo mladi vozniki tisti, ki povzročajo največ težav, še bolj so problematični starejši.

Že dolgo ne razumem kaj se plete v glavi voznikov, ki dobesedno pred mojo hišo na prehodu za pešce vidijo šolarje, ki tudi po 10-15 minut čakajo, da se jih bo kdo usmili in ustavi! Vsak dan, vsak ljubi dan se to dogaja že desetletje odkar moji otroci hodijo v šolo. Priznam, tako me je strah tega prehoda za pešce, da če je le možno punce sama odpeljem v šolo, pa četudi zato veljata za razvajeni! Niti pomisliti ne upam, kaj se lahko zgodi. Pa sem razočarana, ko opazujem te voznike, kadar z njima v nemilosti čakam, da se bo kdo ustavil. Pa se mimo pelje mama, ki ima na zadnjih sedežih otroka, pa se pelje, vaščan, pa starejši gospod in ne nazadnje se mimo hladno pelje še policijsko vozilo, ki seveda tudi ne ustavi!

Varnostni pas je obveza ne kompromis!

Pripenjanje z varnostnim pasom, bi moralo biti otroku dobesedno prirojeno, že ko ga odpeljemo z avtomobilom iz porodnišnice ga pripnemo in na kraj pameti nikomur ne pade, da bi ga položil na zadnje sedeže kot štruco kruha, kajne? Če otroka pripenjamo z varnostnim pasom od novorojenčka naprej mu mora biti ta postopek samoumeven. Ni debate, ni pogovorov, ni prošenj, ni podkupovanj, NIČ! Ko se usedemo v avto se pripnemo in pika.

Pa mi reče prijateljica, ja moj pa noče, pa se med vožnjo sam odpne, pa kriči..pa me sprašuje kaj naj naredi sredi ceste, sredi vožnje? Najprej, če se bo otrok na zadnjih sedežih dušil, ker se mu je zaletela hrana boš ustavila? Ali pač ne, ker si sredi vožnje, ti šment pa naj se zaduši ali kako? Drugo, do tega, da si otrok sam odpne varnostni pas sploh ne bi smelo priti in za to si kriva sama in nihče drug! Tretje, če bi se meni otrok namerno odpel med vožnjo bi se zagotovo samo enkrat!

Imela sem priložnost videti kako testirajo otroške sedeže pri različnih hitrostih in verjemite, da niso lepi niti pri borih 30 km/h! Pred leti sva se z možem vračala iz Avstrije in imela v Mariboru prometno nesrečo. Midva sva z 70km/h priletela v avto pred nama, voznik za nama pa tudi z 70km/h v naju. Na zadnjih sedežih je bil hvala bogu prazen otroški sedež in nekaj malenkosti iz trgovine, med drugimi tudi igrača Barbika, ki se je po trku znašla spredaj pod sklopko. Ja, tako močna sila je bila, da so stvari dobesedno letele po celem avtomobilu. Niti pomisliti ne upam, kaj bi bilo, če bi zadaj sedel otrok.

Grem do skrajnih ukrepov!

Ker moji mami, ki je mene prevažala na okrog brez avtosedeža in varnostnega pasu, nikakor ni »šlo v glavo«, da bo moje otroke morala pripenjati z varnostnim pasom in da pač živimo v novem, bolj norem stoletju sva se neštetokrat sporekli. Ker ni zaleglo nobeno »predavanje« sem ukrepala skrajno drastično. Enostavno sem poklicala na policijo, razložila težavo in jih prosila, če lahko mamo ustavijo. In so jo, poleg denarne kazni so jo očitno uspeli »prestrašiti«

In dragi moji, če vidim na cesti avto v katerem otrok ni pripet z varnostnim pasom pokličem policijo, ja res, pa naj se sliši še tako smešno, ampak če naletite name, vas bodo ustavili in kaznovali. Žalostno je sicer to, da nekatere strezni le denar in ne skrb za življenje in varnost.

Ne morem sočustvovati s to mamo, katere otrok je pred dnevi poletel čez avtomobilsko steklo, ne morem. Verjamem, da ji je hudo, da ji je žal, da je ali še trepeta za otrokovo življenje, da upa, da bo preživel in kar je najbolj pomembno, da bo brez posledic. Kajti udarec v malo glavico je bil menda zelo grd. Najprej je udarila ob steklo, ga razbila in nato udarila še ob trdo cesto. Očividci so povedali, da je imel malček v glavici veliko luknjo, na tleh okrog njega pa je bila mlaka krvi. Vem, da so to hude obtožbe, a kakorkoli obrnemo, ta mama je otroka sama vrgla skozi okno. Ona je odgovorna za to malo bitje in pika. Ni poskrbela za njegovo varnost, čeprav je to njena dolžnost kot starš.

Verjamem, da mamica ta nesrečni dogodek zelo obžaluje, se kesa in ji je neizmerno hudo, a vseno sem jezna na to mamo, res jezna. Si ta mali petletnik zasluži, da počitnice preživlja v bolnišnici z bolečinami, iglami, mavcem in verjetno še čem?

Dragi starši, ki še vedno ne pripenjate otrok z varnostnim pasom, je vredno? Pet sekund vam vzame časa, da pripnete otroka in teh pet sekund, bi se za tega dečka končalo popolnoma drugače. Lahko pa bi se še mnogo huje. Kakšna huda krivda in teža obžalovanja bo padla na to mamo. Si predstavljate to hudo breme, če bi se zgodila smrt ali če bi bil ali bo otrok do konca življenja invalid. Si kdo lahko predstavlja kakšno stisko bije starš vsak dan, ko mora skrbeti za invalidnega otroka, ki je to postal zato, ker si ni vzel PET SEKUND časa!

 Avtor: Natalija Rus