NATALINA spletna trgovina za male in velike

Mama, ki hčerko pri 16. letih uči zlaganja posode v pomivalni stroj!

 

Že nekaj časa nazaj, ko sem čakala na vrsto za govorilne ure na gimnaziji, ki jo obiskuje moja starejša hči. Čas je že bil, da se pokažem, da ne bodo morda mislili, da je dekle brez staršev. Nimam težav, da ne bi vedela, kaj se v šoli dogaja, za vsako oceno posebej mi hči že pošlje sms, ne glede na to ali je enica ali petica. Tako je navajena in ve, da se bo morala enica nemudoma spremeniti v višjo oceno in zaradi tega ne potrebuje nekih pridig, kričanja in kazni. Če se je premalo učila je rezultat slaba ocena. Moj odziv pa jasen. Nesrečna enka mora biti nemudoma popravljena. Kaj hitro je mlada dama ugotovila, da se ne splača »bluzit« ker je potem dvakrat več dela. No poleg tega pa je tu še dobri e-asistent katerega sem letos ukinila, ker je bil že zelo nadležen. No pa da se vrnem k bistvu. Čakam v vrsti z drugimi straši, večinoma so to mame. Steče pogovor s prijetno gospo, ki je mama eni izmed hčerinih sošolk. Pa začne, kako je slabe volje, da se je hči res zelo spremenila, poslabšala. V osnovni šoli je bila odličnjakinja, trenirala odbojko in bila nadvse pridna deklica. Ko pa je prestopila prag srednje šole se je vse obrnilo na glavo. Vse dneve ždi v svoji sobi, je zadirčna in nesramna. Čez vikend je sploh ne vidijo, saj je vse noči nekje zunaj, čez dan pa spi. V šoli je popolnoma popustila. Pa jo vprašam, če ima hčerka kakšne zadolžitve doma, ji kaj pomaga. Pa se mama le kislo nasmehne in nadaljuje. Pove, da ji je pred meseci  skušala pokazati kako se umazana posoda zloži v pomivalni stroj, pa je niti toliko ni zanimalo, da bi jo opazovala.

 

Hm, sem si mislila in seveda stegnila moj dolgi jezik. Gospa, mislim, da ste pri 16-letih malo zamudila z učenjem pospravljanja posode v stroj. Pa še marsikaj drugega. Moji desetletnici posodo zlagata iz stroja že najmanj štiri leta, v stroj pa zadnji dve leti. Starejša je vse to že »prerasla« in ima bolj zahtevna opravila, kot je čiščenje kopalnic, sesanje, pomivanje oken in podobno. Ker mali dve odraščata so si tudi čiščenje kopalnic razdelile, tako je na »vrsti« vsaka na tri tedne. Ko smo se preselili v hišo sem na enem izmed družinskih sestankov povedala nekaj pravil, ki se jih bomo morali držati. Hiša ali dvosobno stanovanje je velika razlika. Povedala sem, da želim, da je umazano perilo vedno v zato namenjenem košu v zgornji kopalnici. Če umazanih cunj ni v košu, pomeni, da mi jih ni potrebno oprati. Niti na kraj pameti mi ne pade, da bom po sobah pobirala umazano perilo! To je bilo seveda najbolj namenjeno starejši, ki je takrat obiskovala še osnovno šolo.

 Pa sem opazila, da je vsak dan več njenih cunj na mizi v sobi, pa na tleh, pa nekaj na postelji, seveda umazane, uporabljene. Ko sem jo opozorila, da bo kmalu ostala brez čistih oblačil je le nekaj godrnjala nazaj, a cunje so še vedno ležale vsepovsod. Nisem jih oprala. Pa pride neko jutro na vse zgodaj k meni  in toži, da nima čistih spodnjih hlačk, da nima niti enih nogavic, da so vse hlače za športno uro umazane in zmečkane, da ima samo eno čisto majico in še ta je zmečkana. Opa, kaj res se čudim, ja kako pa je to možno, da si ostala brez oblačil. Morda niso bila na pravem mestu? Pa sem ji mirno pojasnila, da bo pač moral v šolo umazana in zmečkana. Ne morem opisati kako mi je bilo grozno ob tem, kako sram me je bilo, da sem takega otroka poslala v šolo. Pa je šla, umazana, zmečkana in ponižana. Obe sva trpeli, jaz ker sem želela, da izkusi kako je če se pravila ne upoštevajo in s strahom kaj si bodo v šoli mislili, ona pa je morala en dan preživeti kot bi bila umazana brezdomka. Ko se je vrnila iz šole, je bila prva stvar, ki jo je naredila, da je pospravila sobo, jaz pa sem imela za dva pralna stroja perila. Od takrat so umazana oblačila redno tam kjer morajo biti. Ali pa prileti kot nora, ko vidi, da nameravam prati perilo, seveda s polnim naročjem umazanih oblačil. Pa mi je marsikdo očital, da ta ukrep ni bil najbolj primeren, a pri nas je deloval.  

 

Enako je z drugimi stvarmi, če se nekaj dogovorimo mora to držati. Ker nas je pet, so potrebni kompromisi in prilagajanja, sicer družina ne more delovati dobro in usklajeno. Če smo se nekoč srečevali s puberteto in zmešnjavo hormoni tam nekje pri 15 ali 16 letih, se žal to obdobje pričenja mnogo prej. Delovne navade pa je otroku potrebno postopoma uvajati že od malega, seveda glede na njegove zmožnosti. Spomnim se, da so moja dekleta že pri treh, štirih letih zlagala perilo, začele so z nogavicami, kar smo združili z igro spomin. Kdo prej najde par. Ta igra je prešla v navado in zlaganje perila je postala ena izmed dolžnosti. Nikakor pa si ne smemo predstavljati, da to pomeni, da je pri nas doma kot iz škatlice, da ni vriska in prepira, ko razdeljujemo naloge, a pomembno je, da so te na koncu vedno opravljene. Ampak trenutno se počasi že začenja hud boj z vihravimi hormončki, ki stvari in prepirčke še bolj bogatijo. Pa nič zato, punce vedo katere  so njihove naloge in katere še bodo.

Kdaj je pravi čas?

Pa mi katera od mamic reče, da se ji zdi prekmalu, da otrok zlaga posodo iz stroja pri šestih letih. Zakaj? Nič ni prekmalu, pa kaj potem, če se kak kozarec ali krožnik razbije. Pa ne doseže omare kamor zlagamo kozarce ali krožnike? Še vedno jih lahko odloži na pult pred omarico. Pobrisati prah po policah, postlati posteljo, zložiti čevlje in podobno, to so stvari, ki jih lahko naredijo že najmlajši ne glede na to, kakšen je končni rezultat. Saj ni namen, da bodo otroci delali namesto nas ali za nas, temveč, da se bodo zavedali, da se nič ne pospravi samo od sebe, da če nekaj uporabljamo, moramo zato tudi skrbeti, da če nekaj potrebujemo moramo zato tudi kaj storiti, če nekaj umažemo je to potrebno oprati in tako dalje.

Med počitnicami vsaj eno uro zadolžitev!

Za šolarje in dijake so počitnice zaslužena nagrada, to pa ne pomeni, da bodo vse dneve preživeli pred računalnikom ali televizijo. Vsak dan naj imajo vsaj eno zadolžitev. Pri nas punce pomagajo pripraviti kosilo. Če ni nikogar od naju doma, olupijo in narežejo krompir, pripravijo solato in podobno. Poleg še vseh ostalih opravil jim to vzame, slabo uro časa v celem dnevu. Trenutno starejša opravlja počitniško delo in je več ali manj na mlajših dveh, kar jima seveda ni najbolj po godu in se na vse pretege pritožujeta. A zavedam se, da jima s tem, ko imata delovne zadolžitve le pomagam k večji odgovornosti. 

Želim povedati, da me je zgodba mame, ki svojo hčerko uči osnov gospodinjstva pri 16-letih pripeljala do razmišljanja, da najstniki absolutno morajo imeti delovne navade in določene odgovornosti. Ne glede na to, da so nekatere srednje šole zahtevne, da se med tednom res posvečajo učenju in delu za šolo jim bodo domača opravila še kako služila, zagotovo pa ne škodila!

 Avtor: Natalija Rus