NATALINA spletna trgovina za male in velike

Izzivam ministrico dr. Majo Makovec Brenčič in vse junake, ki so sestavili sodobni učni načrt, da eno šolsko leto vsak dan na hrbtu prenašajo SEDEM KILOGRAMOV težko šolsko torbo!

 

Drugi šolski dan. Ob 7. uri gledam, kako moji petošolki dobesedno kotalita šolsko torbo po stopnicah navzdol iz zgornjega nadstropja. Najprej seveda povzdignem glas, da se tako ne ravna s torbo, pa me z mučnim izrazom pogledata in mi predlagata, naj sama nesem torbo, da bom videla, kako težka je. Ko to tudi storim in pod težo torbe skoraj izpahnem ramo, spet s povzdignjenim glasom rečem, da imata verjetno preveč nepotrebnih stvari v njej. S še večjo grozo me gledata in zatrdita, da  je v torbi vse, kar je na današnjem urniku in kar potrebujeta.

Nemogoče! Obrnemo in se vrnemo v njuno sobo. Iz torbe vzamem ogromen kup in ga položim na mizo. Vzamem v roke urnik in zlagam stvari nazaj v torbo. Nemogoče, deklici imata prav! Z vso jezo dam torbo na tehtnico, ta pokaže 6,9 KILOGRAMA!!!!

Strmim v tehtnico in v moji suhljati punci, ki imata 30 kilogramov, do šole pa 2 kilometra. To pomeni, da bosta 7 kilogramov na hrbtu nosili do avtobusne postaje, tam čakali na avtobus, se peljali v šolo in na hrbtu odnesli še teh 7 kilogramov do učilnice.

Največji absurd pa je ta, da sem za vse te šolske potrebščine odštela preko 300 evrov! 300 evrov zato, da se mojima otrokoma vsak dan lomi hrbtenica!

Zakaj je temu tako? Po šolskem urniku imata punci danes 7 ur pouka in v torbi 19 zvezkov, učbenikov in delovnih zvezkov, poleg seveda še peresnico, mapo in za današnji dan tudi opremo za športno vzgojo.

Zakaj toliko zvezkov in učbenikov? Ker v današnjem šolskem sistemu lahko nekateri očitno mastno služijo, medtem ko pišejo in sestavljajo učbenike in delovne zvezke! Zakaj že potrebujejo tri delovne zvezke za matematiko, če bi lahko imeli enega, če bi uporabne naloge in račune otroci lahko pisali v zvezek, ki naj bi bil temu namenjen?

 URNIK

ura – GOSPODINJSTVO – veliki zvezek in učbenik
ura – ŠPORT – kratke hlače in majica, v bodoče še športni copati!
ura – SLOVENŠČINA – veliki zvezek, učbenik, delovni zvezek, berilo
ura – MATEMATIKA – veliki zvezek karo, učbenik, delovni zvezek
ura – ANGLEŠČINA – učbenik, delovni zvezek in zvezek
ura – DRUŽBA – učbenik, delovni zvezek, velik zvezek
ura – izbirni predmet NEMŠČINA – učbenik, delovni zvezek in veliki zvezek
 Sprašujem se, kako smo se mi,moja generacija, sploh učili, kako znamo slovenščino, če smo imeli le berilo in en mali zvezek! Pri matematiki pa ravno tako učbenik in zvezek. Kje je smisel? Ko sem se še bolj poglobila v vse te delovne zvezke in učbenike, sem zgrožena ugotovila, da se snov ponavlja iz lanskega učnega dela. Pri nekaterih predmetih celo dobesedno!

Sprašujem se, za koga so učbeniki in delovni zvezki ‒ za učitelje ali učence? Namreč, s takimi pripomočki grem z lahkoto v razred in otrokom predavam. Zakaj za vraga je treba imeti pri slovenščini kar štiri stvari – berilo, učbenik, delovni zvezek in veliki zvezek za pisanje. Zato, da v veliki zvezek pišejo tisto, kar piše v učbeniku in delovnem zvezku? Pa saj gre vendar za poneumljanje otrok.

Sprašujem se, kako sem se naučila, da je kraško podnebje razmeroma suho, da so tam močni vetrovi in značilna rdeča zemlja, in to samo z učbenikom in enim zvezkom!

Če bi pisala učne načrte, bi otroke namesto v šolske klopi s sedem kilogramskimi torbami peljala v gozd in ves dan z njimi raziskovala drevesa, zemljo, prst in podobno, za izlet pa še na Kras pogledat to rdečo zemljo, ali pa bi jo prinesla v šolo in bi jo otroci otipali, prijeli, občutili, ne pa da buljijo v fotografije v delovnih zvezkih in učbenikih.

Učbenike lahko pustijo v šoli?

To, da nekatere učbenike otroci lahko pustijo v šoli, da bi razbremenili težo torbe, je popoln nesmisel. Ja, o tem se govori že nekaj let. A po izkušnjah sodeč to ne pije vode. Zakaj?Ker je treba doma snov ponoviti, v zvezku pa je napisanega premalo, v delovnem zvezku tudi, torej za ponovitev snovi otrok potrebuje vse troje. Tudi pred preverjanjem znanja je premalo, če bo otrok prinesel domov učbenik zgolj en dan prej, kajne?

 Ustanovila bi ministrstvo za preprečevanje poneumljanja otrok in dobičkarstva na račun pisanja in ustvarjanja učbenikov in delovnih zvezkov!

Kje so ti JUNAKI, ki sestavljajo učne načrte? Sem morda zadnjih 30 let živela v Afriki in se je medtem pri slovenščini pojavil nov sklon, nove besede, da otrok potrebuje pri uri slovenščine štiri stvari!Na račun tega pa za nameček otroci ne znajo več pisati, ker jim ni potrebno, ker samo vstavljajo besede ali črke v delovne zvezke.

Verjamem, da so tudi učitelji, ki jim sodobni sistem ne odgovarja, ali bi ga spremenili, razumem jih, predvsem tiste, ki imajo še kanček učitelja v sebi in snov ter nova znanja predajajo drugače, a žal morajo slediti sistemu, ki ga verjetno pišejo birokrati, ki še nikoli niso stali pred tablo kot učitelji, ali pa so, pa jim s pomočjo sodobnih učbenikov in delovnih zvezkov delo tako predstavlja najmanjši napor.

Torba na kolesih?

Ja, super izum, ki koristi le v lepem vremenu, ki ga je vse skupaj za dobra dva meseca v šolskem letu. V snegu in dežju pa nikakor ne pride prav. Po mokrem pločniku z eno roko vleči sedem kilogramov tudi ni ravno prijetno, poleg tega je dno torbe v vsakem primeru mokro in umazano. Tudi ko se otroci selijo iz razreda v razred ali višja nadstropja je torbo treba dvigniti in po možnosti to storijo le z eno roko, kar bremeni le eno ramo.

Okvare hrbtenice?

Ko pomislim na ubogo hrbtenico, ki jo vsak dan lomi teh sedem kilogramov ali še več, se vprašam, ali bosta moja otroka zato pametnejša in na račun tega pri 20 letih invalida? Kje so zdaj vsi ORTOPEDI, kje je Nacionalni inštitut za javno zdravje s kakšno raziskavo in modro ugotovitvijo? Kdo bo rešil naše otroke pred to norijo in poplavo delovnih zvezkov?

 

Naj mi nekdo pove, kaj dodatnega se bodo naši otroci naučili z vso to nepotrebno težo v torbi? Če bi imeli pol stvari manj, bi pomenilo, da bi učitelji še vedno morali uporabljati tablo in kredo, katere že dolgo ne več. Učitelji bi se verjetno morali sami bolj pripraviti na učno snov, pri čemer bi jim morali biti delovni zvezki in učbeniki zgolj v pomoč. Tako pa se vse preveč ukvarjajo z birokracijo in na račun tega norega sistema, ki mu MORAJO slediti, se je učenje dobesedno izgubilo. Nimajo možnosti opravljati poklica, za katerega so se izobraževali, ker so postali birokrati in administrativni delavci.

Kako je nekoč učiteljica brez računalnikov in e-asistentov in podobne tehnike lahko za vsakega učenca vedela, kaj mu gre in kaj ne? Kako je lahko učila le z enim učbenikom? Danes pa so učenci žal številke, ki konec šolskega leta pokažejo statistiko.

Izzivam ministrico dr. Majo Makovec Brenčič in vse junake, ki so sestavili sodobni učni načrt, da eno šolsko leto vsak dan na hrbtu prenašajo SEDEM KILOGRAMOV težko šolsko torbo! Seveda bom vesela tudi mnenja in komentarja gospe ministrice!

 Avtor: Natalija Rus