Trenutna situacija je marsikaterega starša postavila pred svojevrstni izziv. Šolanje otrok doma. Otroci nižjih razredov niso še toliko samostojni, da bi lahko vse šolske in izvenšolske obveznosti opravljali sami.

V čem je fora? Gledam prej poročila, ena naša "zvezdnica" je rodila in glej ti to neverjetno novico. Nekaj dni po porodu je videti, kot da ne bi rodila! Tolk dobr! Ja zaboga milega, kako je to noro pomembno kako ženska zgleda po porodu! POPOLNO!! Bog ne daj, da bi ostalo (se videlo) kaj trebuščka v katerem se je nosilo in je živelo novo življenje. Vsa mora žareti, make up popoln, postava za na pisto.

Ja, kar glava zaboli, ko zvečer mularijo spraviš spat (tiste majhne, ki še ne morejo sami pospravit) pa ne veš kako bi se lotil. Najraje bi imel kar majhen bagerček in vse skupaj zgrabil na en kup. Ali pa skupaj zvil preprogo in vse umaknil v kot.

Sedim pri zobozdravniku. Mamica in sinček pregledujeta katalog igrač. Mali prelistava, označuje in razmišlja. Pokaže igračo, mama odgovori, da je kar draga, stane 30 €. Pa sinek našobi ustnico in mama hitro pove, da jo bo dobil, če bo le odprl usta!

Čakam, kaj bo prijateljica naredila, v mislih razmišljam..če bi bil ti moj….joj, mali, če bi bil ti moj.

» Joj a mate pri matematiki že korene?« Samo zabodeno sta me pogledali, češ IZ KJE SI PA TI MATI ZDAJLE PRILETELA, Korene mamo že od ne vem katerega razreda. Dobro, dobro, bom raje tiho.

Pričakujem, da me bodo mame, ki se bodo našle v članku napadle. Pričakujem val ogorčenja in nešteto izgovorov. Pa mi za to ni nič mar, Izkusila sem obe plati, zato lahko z gotovostjo trdim, da razvajeni otroci nastanejo iz razvajenih staršev!

Le en stavek je včasih potreben, da se spomnimo, da se zavedamo, da smo hvaležni. Le en stavek, ki ti odzvanja v glavi še dolgo in te spremlja vsak dan.

Težko je razumeti ta dan, ta praznik, če si že rojen v žensko enakopravnost, če s tem živiš in ti je to popolnoma vsakdanje. A velikokrat se vprašam kam nas je ravno to pripeljalo.

Pred tedni sta moji sedmošolki prišli iz šole in šokirani že na vratih hiteli razlagati, da njunega sošolca ni več! Kako ni več, kaj se je zgodilo, sem zaskrbljeno spraševala. »Kar ni ga v šolo, šel je v drugo družino, niti poslovil se ni od nas..

Ni mi ravno preveč do tega, da bi zgodbo o nerodnosti in kasneje smoli delila, ampak, danes se tudi jaz že vsemu skupaj lahko smejim. Moji prijatelj so jokali od smeha ob mojih prigodah in o tem, kako sem svoj 40. rojstni dan praznovala na urgenci!

Berem članek o Iris Mulej, ki se je s svojo deklico fotografirala v dvigalu in to objavila na Facebooku. Deklica je bila varno nameščena v vozičku, no v lupinici, nekatere mamice pa so skočile do neba!

Baje sem »čudna« mama, ker moja otroka med tednom ne smeta »viseti« pred računalnikom!

Največji absurd pa je ta, da sem za vse te šolske potrebščine odštela preko 300 evrov! 300 evrov zato, da se mojima otrokoma vsak dan lomi hrbtenica!

Udarec v malo glavico je bil menda zelo grd. Najprej je udarila ob steklo, ga razbila in nato udarila še ob trdo cesto. Očividci so povedali, da je imel malček v glavici veliko luknjo, na tleh okrog njega pa je bila mlaka krvi.

V osnovni šoli je bila odličnjakinja, trenirala odbojko in bila nadvse pridna deklica. Ko pa je prestopila prag srednje šole se je vse obrnilo na glavo. Vse dneve ždi v svoji sobi, je zadirčna in nesramna.

Če kupim avto in ga plačam s svojim denarjem je MOJ. Če v trgovini kupim banane s svojim denarjem so moje. Moja je hiša, televizija, vaza, spodnje perilo in vse kar sem kupila s pošteno in težko zasluženim denarjem.

Večina jih bo krivila sistem, državo, splošno stanje našega zdravstva. Nekaj resnice je tudi v tem. A skoraj toliko, kot me je bolel zob, me boli ODNOS do pacienta. Za vse to ni kriva DRŽAVA, ne VLADA, ampak ljudje, ki to delo opravljajo!

Po sprejetju novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, berem komentarje na različnih forumih, socialnih omrežjih in podobno.

Že dve leti je minilo pa ne morem pozabiti. Andrejeve besede mi odzvanjajo v glavi vsak dan, vsak trenutek ko komu rečem, da nimam časa, se oglasi tista grda kosmata vest.

No, se je že oglasila kosmata vest in so se mi prikazali vsi tisti, ki jim kavo Obljubljam že, uf nekaterim celo leta, pa ni... časa. Najbolj prijetne »kave« pa se izkažejo tiste, ki so nenačrtovane, na hitro.